Položaj mladih v Sloveniji opredeljuje predvsem kombinacija velike podpore družine in dolgotrajne vključenosti v (relativno socialno usmerjen in prijazen) izobraževalni sistem na eni strani ter izjemno negotove razmere na trgu dela na drugi. Posebej zaskrbljujoča je bila hitra rast deleža brezposelnih diplomantov. Mladi v Sloveniji običajno vstopajo na trg dela po končanem izobraževanju, zato večina mladih začne aktivno iskati zaposlitev po 20. letu starosti, zlasti v drugi polovici dvajsetih let. Zaradi njihove aktivne prisotnosti v izobraževalnem sistemu je zelo malo zaposlenih mlajših od 20 let. Statistični podatki kažejo, da se položaj mladih na področju zaposlovanja izboljšuje (brezposelnost mladih se postopoma zmanjšuje), vendar se je leta 2020 brezposelnost mladih spet nekoliko povečala in je zdaj primerljiva z deležem mladih brezposelnih v letu 2017. Na splošno mladi ostajajo ena od najbolj ranljivih skupin na trgu dela.

Tradicionalne oblike zaposlitve za nedoločen čas so nadomestile manj varne in fleksibilnejše oblike zaposlitve, npr. študentsko delo je najpogostejša oblika fleksibilne zaposlitve mladih. Z novo delovnopravno zakonodajo, sprejeto leta 2013, je bil uveden koncept prožne varnosti. Na slovenskem trgu dela se vse bolj uveljavlja fleksibilnost; vse bolj priljubljene so zaposlitve za določen čas (s pogodbami, ki običajno trajajo od treh mesecev do enega leta).

V Sloveniji ni enotnega javnega organa, ki bi bil odgovoren za zaposlovanje in podjetništvo mladih. Pri izvajanju politik in programov za reševanje tega vprašanja sodelujejo različna ministrstva in vladni uradi, na primer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo; Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Za boj proti brezposelnosti mladih je slovenska vlada razvila aktivno politiko zaposlovanja. S programi za spodbujanje zaposlovanja ZRSZ omogoča delodajalcem subvencije ali delna povračila stroškov za zaposlovanje novih delavcev.

V Resoluciji o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 se spodbuja podjetništvo mladih, ki naj bi mladim pomagalo pri začetku kariere. Mladi podjetniki so deležni tudi številnih informacij in finančnih spodbud Slovenskega podjetniškega sklada, ki nudi finančno podporo novoustanovljenim inovativnim podjetjem.

Mladi v Sloveniji pogosto težko usklajujejo poklicno in družinsko življenje, deloma zato, ker delodajalci starševstvo dojemajo kot motnjo v delovnem procesu in ne kot dragocenost. Eden od glavnih ciljev Nacionalnega programa za mladino 2013-2022 je mladim olajšati usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Slovenija ni sprejela posebnih programov čezmejne mobilnosti. Vendar pa so bili nekateri predpisi v zvezi s čezmejno mobilnostjo vključeni v Nacionalni program za mladino 2013-2022. Program EU Erasmus+ je najpomembnejši program, ki spodbuja mobilnost.