Nacionalna strategija

 

Slovenija nima posebnega dokumenta ali strategije za mlade na področju medijske pismenosti in varne uporabe novih medijev. V osnovni Strategiji razvoja medijev v Republiki Sloveniji do leta 2024 je poglavje 'Medijska pismenost', ki navaja, da so mediji in digitalna pismenost del obveznega učnega načrta v osnovni šoli. Osnovna strategija je predhodnik Osnutka strategije na področju medijev za obdobje 2017–2025. Strategija ne omenja novih medijev.

 

Osnutek strategije predvideva spodaj navedene ukrepe:

• analiza stanja medijske pismenosti,
• uvedba programov medijske pismenosti ali vključevanja pismenosti za medijske vsebine v druge šolske predmete. Medijska pismenost je v povezavi z digitalno pismenostjo oblikovana kot ključna učna vsebina, lahko kot del drugega obveznega predmeta (npr.

državljanska vzgoja) namesto izbirnega predmeta,

• stalno spremljanje stanja medijske pismenosti z raziskavami vsaki dve leti.

 

Kazalniki:

• primerjava analize stanja medijske pismenosti v letu 2017 s prejšnjimi analizami,
• stopnja integracije vsebin s področja medijske pismenosti v šolske programe,
• obseg vključevanja odraslih v programe medijske pismenosti.

 

Ključni deležniki so Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ljudske univerze in medijska podjetja. Kazalnikov za oceno strategije ni.

 

Digitalna Slovenija – Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 naslavlja medijsko pismenost, a ne izključno v kontekstu mladih. Ti so omenjeni znotraj naslednjega ukrepa:

- usmerjanje mladih pri izbiri poklicev na področju IKT ter povezovanje mladih z zasebnim sektorjem in njegovimi potrebami ter usposabljanjem za nova digitalna delovna mesta.

 

Po podatkih Ministrstva za javno upravo je v pripravi nova strategija 'Digitalna Slovenija 2030'. Eno od predvidenih prednostnih področij nove strategije bo digitalna vključenost.

 

 

Medijska pismenost in spletna varnost v formalnem izobraževanju

 

V Sloveniji je zagotavljanje medijskega izobraževanja trenutno omejeno na osnovne šole, kjer imajo učenci možnost izbire ločenega predmeta Vzgoja za medije. Medijsko izobraževanje je hkrati vključeno v druge predmete v osnovni šoli. Kritično medijsko izobraževanje je najbolj prisotno v predmetu Slovenščina, vendar je medijsko izobraževanje vključeno tudi v predmet Domovinska in državljanska vzgoja ter etika.

 

V srednji šoli je predmet Sociologija izjema, saj vključuje posebne učne teme v zvezi z mediji in komunikacijo. V visokošolskem izobraževanju Katedra za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede ponuja posebne študijske programe.

 

Vsi pomembni projekti se izvajajo v skladu z aktivnostmi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Znotraj slovenske izobraževalne mreže so vzpostavljene spletne skupnosti. Ministrstvo financira program Varni na internetu prek Arnesa (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije). Program je namenjen predvsem odraslim uporabnikom in majhnim podjetjem, vendar vključuje tudi sestanke za ravnatelje osnovnih šol s širšim kontekstom informacij o varnosti in zlorabi na spletu. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost (SI–CERT), ki deluje pod okriljem Arnesa, je nacionalna kontaktna točka za kampanje ozaveščanja javnosti glede varnosti podatkov. Projekt je v celoti financiral Direktorat za informacijsko družbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Direktorat se je pozneje prestavil v pristojnost Ministrstva za javno upravo.

 

 

Promoviranje medijske pismenosti in spletne varnosti prek neformalnega in priložnostnega učenja

 

Pod okriljem nacionalnega programa SAFE.SI, ki je bil vzpostavljen leta 2005 za ozaveščanje otrok in najstnikov o varni uporabi interneta in mobilnih naprav, se izvajajo dejavnosti, usmerjene na štiri skupine:

1. otroke,
2. mladostnike,
3. starše in
4. strokovne delavce (učitelje, socialne delavce, mladinske delavce).

 

SAFE.SI upravlja Center za varnejši internet v Sloveniji, nacionalni projekt za spodbujanje in zagotavljanje boljšega interneta za otroke. Projekt sofinancira Evropska unija iz Instrumenta za povezovanje Evrope, v Sloveniji pa ga finančno podpira tudi Ministrstvo za javno upravo. Projekt vodi konzorcij partnerjev, ki ga koordinirajo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Mladinsko informativno in svetovalno središče Slovenije (MISSS).

 

Ozaveščanje o tveganjih, ki jih predstavljajo novi mediji

 

Projekt Center za varnejši internet izvajajo:

• Univerza v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede),
• Arnes,
• Zveza prijateljev mladine Slovenije,
• Zavod MISSS mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije.

 

Financira se prek Agencije INEA na Evropski komisiji (prek instrumenta Povezovanje Evrope) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

 

Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:

• Ozaveščanje o varni uporabi interneta in novih tehnologij, usmerjeno na otroke, najstnike, starše, učitelje in socialne delavce prek različnih spletnih in fizičnih dejavnosti, usposabljanj, delavnic, materialov, promocijskih kampanj in medijskih kampanj o varni in odgovorni uporabi interneta in mobilnih naprav.
• Klicna linija za spletne težave – Tom telefon 116 111. Svetovalci vsak dan med 12:00 in 20:00 odgovarjajo na vprašanja ter rešujejo dileme in težave, povezane z uporabo interneta. Februarja 2013 je začela delovati klepetalnica TOM (TOM telefon za otroke in mladostnike), kjer lahko otroci, mladostniki in starši dobijo nasvete in pomoč prek spletnega pogovora.
• Anonimno spletno poročanje o nezakonitih spletnih vsebinah. To vključuje videoposnetke spolne zlorabe otrok (otroška pornografija) in sovražni govor. Če oseba na internetu naleti na tako vsebino, jo lahko prijavi na Spletno oko. Podobni programi po Evropi so se izkazali za učinkovit ukrep v boju proti nezakoniti vsebini na internetu.