Izobraževalna podpora

 

V Sloveniji je socialna vključenost zagotovljena skozi celotno vertikalo izobraževanja in usposabljanja – od vrtca do visokošolskega izobraževanja.

 

V zvezi z vključevanjem mladih je treba izpostaviti, da so vsako leto sprejeti novi izobraževalni programi. Sprejemanje javno veljavnih izobraževalnih programov opredeljujeta 15. in 17. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

 

 

Druge pomembne smernice vključujejo:

• Navodila za izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za gimnazijski program,
• Navodila za izvajanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
• Programske smernice: Svetovalna služba v gimnazijah, nižjih in srednjih poklicnih šolah

ter strokovnih šolah in v dijaških domovih.

 

 

Dodatno podporo (glej poročilo Eurydice) je mogoče zagotoviti v obliki dodatnih ur pomoči za premagovanje pomanjkljivosti, ovir in/ali motenj ali v obliki učne pomoči za olajšanje učenja za določen predmet. Učencem ali študentom s hudimi telesnimi okvarami se lahko dodeli stalni ali začasni pomočnik, ki pomaga med učnimi urami ali z drugimi dejavnostmi v času šolanja. Ciljne skupine se prilagajajo glede na stopnjo izobrazbe. Poleg tega so po potrebi uvedeni primerni ukrepi glede na potrebe specifične ciljne skupine. V srednješolskem izobraževanju (srednje šole, poklicne šole, gimnazije) so spodaj navedene ciljne skupine:

• 1 Člani italijanske in madžarske narodne skupnosti: pravica do izobraževanja v maternem jeziku in zagotavljanje izobraževanja v narodnostno mešanih območjih.
• 2 Člani romske skupnosti: opredeljena kot posebna skupina s posebnimi pravicami, ki jih opredeljuje Ustava Republike Slovenije. Izvajanje posebnih pravic določa Zakon o romski skupnosti v RS.
• 3 Priseljenci (tuji državljani): strategije, prilagoditve ter metode sodelovanja in vključevanja otrok priseljencev in njihovih staršev, da bi pomagali vrtcem in šolam pri načrtovanju izobraževalnega dela z otroci priseljencev (Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah).
• 4 Talentirani učenci ali študenti: zagotavljanje poučevanja talentiranim učencem ali študentom je mogoče prilagoditi njihovim potrebam.
• 5 Učenci in študenti z učnimi težavami: pravica do prilagojene metodologije.
• 6 Otroci v bolnišnični oskrbi: specifično za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje.
• 7 Otroci iz manj ugodnega socialnega ali ekonomskega okolja: lahko prejmejo podporo

in pomoč vrtca ali šole.

 

 

Ciljne skupine v visokošolskem izobraževanju so (vrste statusov):

• študenti s posebnimi potrebami,
• vrhunski športniki,
• študenti, ki se pripravljajo na mednarodno tekmovanje na določenem področju,
• študenti, ki postanejo starši,
• študenti, ki so priznani umetniki.

 

 

Višje strokovne šole in visokošolske ustanove so avtonomne v svojem pristopu do študentov s posebnimi potrebami. Posamezne dejavnosti lahko prilagodijo potrebam študentom s posebnimi potrebami in jim tako zagotovijo enake priložnosti. V izbirnem postopku za vpis v dodiplomske programe lahko kandidati pridobijo status študenta s posebnimi potrebami. Ustanove lahko tudi prilagodijo študijske obveznosti za vrhunske športnike, študente, ki se pripravljajo za mednarodne preizkuse znanja, in nadarjene študente. Matere, ki rodijo med študijem, so upravičene do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

 

V zvezi s socialno vključenostjo v programe za vseživljenjsko učenje so kot primerni sodelujoči v Letnem programu izobraževanja odraslih za leto 2020 vključene tudi osebe, ki zgodaj opustijo izobraževanje ali ga ne dokončajo.

 

Ne obstaja posebnih programov ali pobud za pomoč mladim pri premagovanju ovir pri sodelovanju v neformalnem in priložnostnem izobraževanju. Toda državna agencija Erasmus+: Mladi v akciji je prepoznala pomen sodelovanja v projektih neformalnega učenja. Udeleženci izboljšujejo svoje kompetence, samopodobo in priložnosti za zaposlitev. Poleg tega je neformalno učenje pomemben dejavnik pri iskanju motivacije za nadaljnji razvoj ali aktivnost na druge načine, s čimer doseže cilj vključitve v družbo. To je pomembno za ranljive skupine mladih, katerim program namenja posebno pozornost. Državna agencija je zato socialno vključenost vključila kot eno od štirih prednostnih nalog do leta 2020. V ta namen se je odvijala serija dogodkov pod sloganom Ključ do vključenosti, katerih cilj je bil povečati vključenost mladih z manj priložnostmi.

 

Socialna kohezija in enake priložnosti

 

Slovenija izvaja več različnih ukrepov na področju socialne kohezije in enakih priložnosti, ki so odvisni od potreb in težav posamezne skupine. Toda po podatkih študije o vprašanju spolov v rezultatih izobraževanja Gender Differences in Educational Outcomes: Study on the Measures Taken and the Current Situation in Europe (2010) obravnavanje vprašanja spolov ni izrecni cilj učnega načrta v Sloveniji. Ukrepi politike so usmerjeni v izboljšanje položaja žensk v znanosti ter ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Čeprav obravnavanje enakosti spolov ni cilj učnega načrta, nasprotno velja za temo diskriminacije. Podrobne informacije so na voljo v dokumentu Državljanska vzgoja v Evropi; poročilo Eurydice (2012). Slovenija se je tudi pridružila Pariški deklaraciji (Deklaracija o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije skozi izobraževanje). Po podatkih poznejšega poročila (Spodbujanje državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije skozi izobraževanje: Pregled razvoja izobraževalne politike v Evropi po Pariški deklaracij z dne 17. 3. 2015) Slovenija ni sprejela nobene nove izobraževalne politike. Poročilo navaja: »Politike, ki prispevajo k ciljem Pariške deklaracije so do različne stopnje vzpostavljene v vseh državah, nekatere države pa so uvedle pomembne ukrepe v letih tik pred sprejetjem deklaracije.«

 

Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 je bil sprejet oktobra 2014. Med drugim so opredeljena splošna horizontalna načela, kot so partnerstvo, spodbujanje enakosti spolov, boj proti diskriminaciji, dostopnost in trajnostni razvoj. V ta namen je bila uvedena Prednostna os 9: Spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršnikoli diskriminaciji. Skupna sredstva znašajo približno 6,5 milijona EUR.

 

Leta 2004 so bile uvedene tudi Smernice za analizo, preprečevanje in obravnavo/obvladovanje nasilja v šolskem prostoru, ki pokrivajo praktične primere, mednarodno primerjavo, predlagane ukrepe in načela obravnavanja in obvladovanja nasilja.

 

V letih 2009, 2010 in 2011 je bil pripravljen, zasnovan in izveden projekt Šola enakih možnosti.

Njegov cilj je bil uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v izobraževalni sistem. Namen je bil razviti izvedbene učne načrte, oblike in načine izobraževanja, ki bodo prilagojeni otrokom s posebnimi potrebami tako v osnovni kot v srednji šoli. Projekt se je začel 1. 9. 2009 in se je zaključil 31. 3. 2013.

 

Obstaja tudi okvirni dokument (Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole), ki je bil sprejet leta 2012 s ciljem pomoči pri splošnih usmeritvah za delo in uspešnega vključevanja otrok priseljencev v načrtovanju izobraževalnega dela.